cerijev log

Ali opis v več besedah.
Tanarnovejšo igračko imamo pri hiši že cel teden, vendar zaradi poslovne zadržanosti test še ni bil možen. Sprva smo planirali da jo preizkusimo v Krškem na Racelandu, vendar so zjutraj povedali da tam sneži. Logatec je tudi odpadel, tako da je edino upanje ostalo v Hajdošah pri Ptuju.
Tam so nam zatrdili da sonca ne bomo imeli, a da tudi snega ne bo.

Ker dirkaški kominezon še ni našel poti iz Italije, je bilo potrebno malo improvizirati ter se zbasati v ene 2 puloverja, 1-2 jakni, ter brezrokavnik. Z drugimi besedami, mraz je bil za popizdit. Tolk da smo napol zalimali hladilnik da se je prej segrel na delovno temperaturo.
Glede na to da je bila najvišja temperatura 2°C je bil oprijem presenetljiv. Kljub Savinim gumam so ovinki držali ko nalimani.

Kart je super, mogoče mu manjka nekoliko več moči pri pospeševanju iz nule, medtem ko pa je že v teku mu pa ni para.
Za razliko od prvega ima tale 2 prestavi kar mu da prožnost na velikem razponu. Pospešuje noro, še posebej ko prestaviš v drugo prestavo kar malo potrza.
Največja prednost, ki ji prvi ni imel, so pa sprednje zavore. Tudi na hladni podlagi zavira nadzorovano in nima več tendende se postavljati v drift mode. Edina past ki jo nudita prestavi je prestavljanje v prvo prestavo pri polnem zaviranju na neravni podlagi - takrat pa ima željo iti počez.

Majchy je izgleda našla nekje ročno zavoro, ker je super driftala.

kr ene slikce še

Pa še v akciji:
[youtube]V1IURmSX1rA[/youtube]

[youtube]zQ_IQAaBjzs[/youtube]

Končna ocena: Super Edino boljše bi bil le še full shifter alpa ….

Čeprav je že CEL teden odkar smo pršl doma iz Turčije bom pa spisal še drugi del “poročila” - predvsem zato, ker evidentno nobenga ne zanima kultura, vsi bi sam neki bellydancerke gledal (naughty naughty).

Drugi dan smo po dooolgem spanju prebudili v spet mrzlo jutro, ker spet ni gretje delalo. Zgleda da nismo plačal dost fedra, da bi nam še ogrevanje priklopili, cimer cyc se je še celo trudil da bi usposobil, da bi klima toplo pihala, ampak neuspešno. Mraz je blo za popi*dit.
Pred napadom na vodstvo hotela je Turke reševalo mogoče samo dejstvo, da smo spali v celotnem času obiska vsega skupaj dobrih 5 urc - tako da konec koncev te prov BK če je soba mrzla za 2 + 3 ure spanja

Ravno ko smo zapuščali hotel mi je skorajda razneslo glavo, ki je v tem trenutku tehtala nekje med 9,8^6 in 10^6 kg, ko so zadonele troble. Ob tem mega eventu se je celotno mesto ustavilo. Sprva sem mislil, da ker je bila ura 9, da je pač to državna budnica (nekaj v smislu - diži se radni narode Tucije), ampak ne, praznovali so 70 obletnico smrti svojega narodnega heroja - AtaTürka! Skorajda bi mi ob troblah glavo razneslo, kot da ni blo dost velko mučenje že prejšnji dan ko se je razlegalo dretje z minaretov.
Uglavnem, ko je minutno huronsko trobljenje pojenjalo se je spet začelo drenjanje po cestah, barantanje na ulicah,…
BTW tale Mustafa menda nima veze z našim Türkom - or. so they say.

Danes nas je čakalo cenkanje. Naprej smo obiskali Egipčanski bazar, kjer so prodajali uglavnem AppleTea ter raznorazne začimbe. Tale bazar mi je bil zelo všečen saj je bil za razliko od naslednjega podoben malo večji uličici. No tukaj nismo nč kupl, kaj ti bojo začimbe če ne znaš kuhat

Tažešči bazar je bil pa zgodba zase. Tukaj so nam namesto 20 min namenili menda 3 ure. Bazar - pokrita tržnica v skupni izmeri 8 km je polna prodajalcev, kateri verjetno komajda čakajo da vidijo glupe Slovenace ki donesijo pare.
Takoj ko stopiš skozi vrata bazara (tukaj so nam svetovali naj si vhod kar slikamo, ker drugače ni nekih realnih možnosti da ga v doglednem času spet najdeš - sploh če ne veš imena in bi rad bil tam preden odpelje avtobus).

Prodajal so uglavnem par artiklov. Najbolj na udaru so bile vodne pipe, katero sem po burnem pogajanju kupil tudi sam, ponarejene Prada torbice, “Omega” ure ki drugje stanejo 5k€ ampak tukaj si jo dobil že za 50€ (v tem okolišu velja reklo - “same same, but different”), razne tančice, nakit, ter razni ponaredki vseh vrst.
Kljub dejstvu da so nas verjetno za vsako stvar nategnili big time, četudi si uspel artikel s’cenkati iz 250 lir na 55 lir, smo verjetno imeli koncu dneva vsi super občutek, koliko smo prihranili.
Sami prodajalci so večino super, super prijazni in si vzamejo čas, da barantajo z vsakim kupcem posebej Temna izjema je bil neki Balkanec, ki me je skuhal opehariti na valuti in me je po 10 minutnem kreganju vrgu iz svoje štarcune.
Zanimivo je, da so me vsi vprašali od kod sem in po odgovoru “Slovenija” so vsi povedali da so v nekem delu svojega življenja bili tam. Tisti najboljši so celo vedeli kje je Ljubljana, Domžale,… (ajde mojga sela sicer niso poznali, ampak so dobli pluse v moji redovalnici).
Pri vsakem od njih pa se je iz trgovinic glasilo “cheap cheap”, “for u my friedn, special price”, “Slovenija, Slovenia u say. Then I give u special Slovenian price!! I know u not have much money” - LOL, pri tem sem kupu srebrno zapestnico ker me je res impresioniral, “I give u first customer of day price, when u come back, not so low. Price go up”.
Našlo se je tudi kaj podobnega:
“P: …odakle si?
C: pa mi smo iz Slovenije!
P: A ’s Slovenije ste došli. Pa ja dobro znam Slovenije. Pa gledaj, dam ti slovensku cijenu. Jeftino. Neče ti niko drugi dati ovake cijene”

Kupil sem šišo. Lepo, črno - se poda k hudomušnemu karakterju. V svoji bitki da zbarantam čisto najboljšo ceno, sem rekel prodajalcu da ne rabim ne tobaka, ne oglja. Več ko car sem se sam zdel sam sebi, vsaj dokler nisem prišel domov s spoznanjem da sem pozabil kupiti našteto in z utterly useless vodno pipo.

ČE IMA KDO NA PRODAJ KEJ TOBAKA IN OGLJA, PLIZZZ msg ME

Čist mal boring vložka. Jedl smo ribo, pelal smo se z ladjo pod mostom, a ker je šel na ladji dež smo bli mokri.

Tko je minil ene par urc. Note to Kompas Holidayz, ta del lahko črtate iz ogleda Carigrada ker je boring.

Zvečer je bil čas da obiščemo tisto kar smo pršl iskat. Belly dancerke. Tukaj je potrebno priznati, da sem šel tja z nizkimi pričakovanji, ker so vsi pravli kolk so te ženske d’bele in predvsem stare - da pa znajo muvat tisto žolco.
Hja no, niso ble stare in tista, ki je bila najbolj “tolsta”, drugač cukerček da dol padeš, je bila bolj suha kot je pa večina slovenkih mladenk pod 22 let, ki se kitiji z majčkami ki se nehajo nekje na sredini popka !
Pa večina ima čudovite “modre učke”, čeprav mislim da so doktorsko popravljene. V kolikor pa imajo naravne, pa morajo biti Turkine zelo dobre apnea potapljačice!!!

Hja, plesalke ga znajo mešat:D V trenutku pisanja se filmčki še nalagajo na gVideo tako da bom dal samo nekaj sličic za pokušino. Na filmčku se bo videlo še talušno plesalko

Žal pa sem sedel predaleč stran in sem preveč “užival”, da bi se skušal prebiti do kake lepše slike. Plesalke so bile v živo bolj zanimive kot pa na teh brez izraznih pixlih

Sledil je kratek party, ampak res kratek, ker so nas vrgl iz lokala^tm že pred pol polnoči. Glede na to dejstvo da smo imeli letalo ob treh in da se RESS nikomur še ni šlo v posteljo smo šli v lov za nočnim življenjem po lokalih/diskačih.
Našli smo enega, ki je zgleda obetavno zaradi vrste pred vhodom. Sprva so nas hotl odslovit, če se ne motim da zato k smo mel premal punc s seboj, ampak se naši vodilni niso pustl. Ko so jim pokazal s čim razpolagamo in da nismo prišli piti samo vode z limono so nam dal secret passworde in nas spustl noter. Na prvih vratih si reku “Slovenija”, na drugih pa “Marand” (ok lahko da tud obratno sam k smo bli naklani ni blo tok važno). Uglavnm LIVE muska, ki pa jih nisem uspel slikat. So pa zažigal.

Lihkar dobil še ene par bojših plesalk

Toj blo to. Pol po tistem je pa avijon vzletel, jst zaspal, avijon pristal, jst prišel domov in prespal še ene 12 ur:D

Edit: thiz feelz better!

[youtube]2_hRxWmxIs4[/youtube]

[youtube]6SoT3cvyppA[/youtube]

Torej, moj prvi polet je uspel. Sicer same priprave na to niso bile bleščeče, saj smo ob vzletu takorekoč dva dni presedeli na letališču (let je bil ravno okoli polnoči), ker se je baje zgodilo da se je nek turški gästarbeiter prijavil na let ter oddal prtljago, potem se pa odločil da ne bo letel s tem letom. Potem je seveda trajalo celo večnost, da so tisto odvečno prtljago odstranili. No ja, pretiravam, zamude je bilo za nekje pol ure.
Let v obe smeri je bil pa čista zmaga, brez turbolenc, v trajanju nekje 2 urici. Tukaj bi mogoče še moral pohvaliti letalo, da je tako suvereno letelo ter izdržalo pot, glede na to da je verjetno starejši kot od Majchy-jinega Merđo^tm.

Kaj povedat o Carigradu. Z eno besedo: “Super” je. V naš hotel smo prišli okoli petih zjutraj, se čekirali oddali prtljago ter se napotili proti prvemu pivičku. Na moje začudenje nas je celo kdo čakal in bil pripravljen prodati pivo. Ob tej nori uri, ljudje zunaj že pridno delajo prodajajo hrano, kebabe, Efesa… Kaj naj rečem priden narod. Čeprav to, da mesto živi cel dan tudi prinaša malo slabosti. Ob treh zjutraj smo doživljali podobne kolone, kot jih najdemo v Ljubljani ob nekje pol peti uri - sepravi ne totalno zabasanost, ampak ravno toliko da te spravlja ob živce.

Carigrad je posejan z raznoraznimi artefakti, ki datirajo nevem koliko stoletij daaaaleč v preteklost (nekdo, ki mu gre boljše zgodovina me lahko popravi) in tako nekako je bil tudi organiziran prvi “bedeči” dan ogledovanja znamenitosti mesta. Ogledali smo si Nemški vodnjak, Ayo Sophio, Modro mošejo, baziliko Cisterno, ter prodajalno kave, kjer so te pri belem dnevu okradli - 4€ za take away kavo.

Verjetneje me je najbolj fascinirala Aya Sophia, ki je (po pripovedih srbsko govorečega vodiča Edina) četrti največji “verski objekt” na svetu. Pred nevem koliko leti je bila to krščanska cerkev, ki pa so jo “preoblikovali” v muslimanski verski objekt. To je zgledalo tako da so zlate poslikave pobarvali na malo manj flashy barvo, križe zamenjali za islamske simbole, ter dogradili 6 minaretov - stavbe same niso podirali, ker se jim najbrž ni dalo te ogromne zadeve šeenkrat graditi. Sedaj se verski obredi v njej ne izvajajo več in je preoblikovana v muzej, ampak fascinantnost ostane. Stavba ja resnično velika, in te že sam sprehod/ogled resnično zmatra.

Ogledali smo si tudi Nemški vodnjak (vsaj mislim da je tako pravo ime ), Modro mošejo, v kateri smo se morali sezuti, ker se na dotičnem tepihu še vedno priklanjajo proti vzhodu, in katero krasijo “po besedah Edina” neprecenljive ploščice, ki se jih menda ne da več za pameten dnar izdelati (no tukaj so nekateri zavohali posl. priložnost ter tu pa tam kako ukrali).

Nemški vodnjak. Tukaj nimam kaj veliko povedati, lep je in golobi ga imajo radi

Verjetno ti pri samem obisku Turčije najbolj ostane v spominu obsedenost z zastavimi, ter simboli Ata Turka. Na VSAKEM koraku najdeš zastavo, na avtobusu, na avtih, na đamijah, kavarnah,… Počasi te že začne presedati in te zanima, kaj mislijo povedati s temi simboli.

Po tem ko smo opravili vse oglede za prvi dan, ter dodobra uničili noge smo se podali v lov za nočnim življenjem Carigrada. Ker smo le bili v Turčiji smo si seveda privoščili šišo ob dobrem pivu. Vodna pipa je ql Za pivo so nas sicer nate*nili, ker smo se zmenili za velike Efese, dobili pa eno malo scalnico ampak smo malo potrpeli - konec koncev kaj pa oni vejo, kaj je dobro pivo. Rauhanje šiše je svojevrsten užitek, lahko bi clo rekli obred - cigareti se pač ne morejo primerjati s tem.

Po zakajanju smo se pa odpravili v res nor lokal, imenovan Lebiderya. Sam lokal je zelo zelo podoben ljubljanskemu Globalu, sploh po razgledu nad celim mestom (ki je bil v tem primeru božanski) ter odprto teraso. V tem lokalu nad mestom smo se ga čist odklopili, samo k sreči nam ni bilo treba celotnega zapitka plačati iz svojih žepov - kajti cene imajo naravnost židovske!!! 20€ za Cuba Libre, 9 Novih turških Lir za kozarec piva (kar znese 5,3 €), smo si rekl WTF, al ste norca pojedl, pa naročil še kako rundo.
Imeli so pa blazno prijazne natakarce (in ne kot pri nas v SLO) ter mojo najnovejšo najljubšo alkoholno piče, lešnikov liker - balzam za dušo

Toliko nam je prineslo prvi dan Carigrada. Ok, probu sem še domači kebap amapak ugotovil, da se od naših “Turkov” lahko še marsikaj nauče - res da je njihov tisti pravi, ampak naša duna je pač nad-dobra. Aja, še uporabno dejstvo (da ne bo treba po nepotrebnem poizkušati), naj bo Efes še tako dober ter piten, vendar če se od njega ne da napiti - verjemite, sem poizkusil.

Več pa v drugem delu (če se komu da brati)!

Ok. Še en dan pa gremo s firmo v Ca/erigrad, Turčija. Ni ne vem kaj, podaljšan vikend, ampak še vseeno velik boljš, kot pa delati v petek pa potem nič kaj pametnega početi doma čz vikend.

Sej ne da bi bil neki težki zapečkar ampak to bo najdlje kolikor sem bil do sedaj oddalejn od našga sela. Mater še z avijonom se nisem pelu - svetovljan vam rečem ;D

In da bo ta mini praznik izpeljan tako kot je potrebno, sem se čist izprsu. Najprej sem naroču potni list *FN1, potem sem pa še kuferček kupu.

Tak lep, kokr ga majo stjuardese, na koleščkih pa ročko ma - za une k smo bl švoh pa se nam ne da nost.

Pa ključavnico ti dajo zraven, tko da, ko spakeraš noter svojo precious robo, vse skupaj zakleneš in ti nč ven ne vzamejo pol:D
Ok, taka je ideja, druga stran je pa taka da si te ključavnce ne upam gor dat!! Tolk zanič izgleda da me je strah da se sploh odprla ne bo takrat ko bi jst to želel. Je pa res da če se mehanizem pokvari da jo lahko še kar pregriznem z zobmi:D Tako ključavnico bi si predstavljal na deviškem pasu nekje v srednjem veku, ali drugače tam je, ampak ne opravlja funkcije:D

Ok pustmo zdej dejstvo da sta me kufr + ključavničkaTM stala celih 12€ v Sport2000 ampak vseen, jamrat je treba.

PS Uni k delate na letališču. Ne mi ubit ključavnice ter krast prtljage, ker ni nič noter:D

*FootNote1 - Zakaj ne moreš naročiti potnega lista preko neta?