Po dolgem času se mi je spet dalo neki spisat. In no surprise - spet obsesija, spet predolg spis, spet jamram.
No, treniral že kr neki časa nisem, če odštejemo tisti obisk Krškega 14 dni nazaj, en dan po “vaški veselici”. No za vse one, ki še ne vedo - karting + mother_of_all_hangovers don’t mix.
Zaradi slabe vesti po “nedelu” sem skrajšal dopust na Lošinju in se kljub groznim vremenskim napovedim, ki so napovedovale ušpičene preklje, podal v Čedad. Skupaj mi je ratal spraviti sekico pa Zobija, katerima sem dal v uporabo kar svoj trening goki.
Celo pot do Italije sem se bal da bo padal dež. Nonstop sem govoril, pa menda bo ja zdržalo vreme, tu pa tam kaki oblaček in jst že v strahu. Pa menda ne bomo delal 5 ur vožnje za dež 
Ko pridemo do tja, nebo brez oblačka, dejansko vsi veseeeli. Ne bomo mokri, vreme naj le zdrži vsaj do popoldneva potem gremo pa itak domov.
Razmere so bile odlične. Več kot to. FENOMENALNE. Asfalt še vedno gumiran, ljudi pa nič. Bila sta samo “moja” dva karta, pa še trije ostali, ki se pa itak niso nič vozili.

Maja in Zobi sta s kroga v krog vozila boljše. Mislim da je Zobi zdej tud pozabil na grenko izkušnjo, ko je bil gost na zadnjem treningu pred prvo dirko v Krškem - on prvič v kartu, okrog njega pa 30 dirkačev željih mlade krvi
Njun kart je žal umrl že po dobrih 7ih litrih bencina. Izgleda da je šel akumulator rakom žvižgat in ga bo potrebno nabavt drugega.
V treningu sem užival kot že dolgo ne. Veliko sem se igral z nastavitvijo tlaka (z mojim novim_supa_dupa_izAnglijeDobljenim_manometrom) nastavitvami širine karta…. Čisto sem uničil en komplet gum, drugemu frišnemu kompletu pa sem tudi namenil zajetno število krogov.
V samem testiranju hitrejših linij sem prvič poskusil kako je, ko se zabiješ v zaščitne gume - ej, ni sile. To mora vsak probat

Časi sicer še vedno niso primerljivi z tabolšim delom konkurence, samo mislim da sem na dobri poti. S tem sem se sprijaznil ter raje treniral vhode in izhode v tazafrknjene ovinke. Dopoldanski del treninga se je končal odlično. Še Zobi je dobil na-probo “dirkalca” in se je prismejal nazaj, izraz je govoril da je “pravilno” nastavljen kart z prestavami druga liga od tistega kar sem mu podtaknil prej
Popoldanski del je pa poleg NORE vročine postregel z serijo pi*darij. Ideja je bila da počakamo za čas kosila in se skupaj potem vozimo kar z dirkalcem niti ni bila slaba. Bencina še dost, plačat bo treba samo še eno karto…
Najprej sem pri pretakanju bencina iz treningovca v dirkalca, popil nevem kolk neosvinčenga bencina po katerem se mi je rigalo čist celo popoldne :S
Drugi šit se je pojavil že po desetih krogih popoldanskega treninga, neki čudni zvok v delovanju karta. Ropota nekje okol mašine. Verjetno je spet podrlo sklopko, uglavnem konc veselja otroc, gremo domov
Je pa bolše to, da vem da je zanič, kot pa da bi šel ponovno v Čedad, kjer bi po petih minutah lahko odpeketal domov.
Pot domov nam je poleg švica in vročine še postregla z opozorilno lučko da je nekaj narobe z grelnimi svečkami na našim family wagnu, ampak dobro, domov nas je pripeljala brez uporabe kake avtovleke. Ko ima hudič mlade, jih ima ….
Vse to bi šlo ampak 36 stopinj ob štirih popoldne!!! Tu mač.
Drugače super športni dan, ampak švicanja maš hiter preveč. Bolj bi bil vesel dežja, bi vsaj znucal tiste trapaste dežne gume…