Bil na fitnesu po mesecu in pol. Glede na to da sem prej 2 leti hodil vsaj 3krat na teden mi je kar manjkalo vsega tega švica.
Ronnie lahko se skriješ 
[youtube]6ziOhn-rD7Y[/youtube]
Neverjetno paše, yeah buddy
Ajde, sej sem beden k sam linkam yutub. Pa govori isto kar mi dogaja
[youtube]7x-f1mL1F7M[/youtube]
Ali kako me je zapustila športna sreča
Dirkaški teden se je nekako določil z zadnjim treningom prejšnjo nedeljo v krškem Racelandu. Namen je bil stestirati zadnje settinge karta pa določene manevre zapiranja. No setingi so delal, v ne - tako letečih krogih sem dosegal konstantno pol sekunde boljše kroge kot pa je bil prejšnji top krog. No v vsej tej vnemi sem si namečkal rebra (kljub zaščiti) in sem moral s treningom končati.
Cel teden sem “počival” in iskal načine, kako bi vozil kljub bolečinam. Ideja je bila da se nafilam s painkillerji ter pač odfuram normalno ker nebo bolelo.
Včeraj sem že takoj na ogrevalnem krogu opazil da so bile domneve resnične. Vsak krog je bil mučen. Poškodovana desna stran prsnega koša, vozili smo pa levi krog. To pomeni da sem 90% ovinkov pritiskal v osje gnezdo :S
Tukaj so prišli v poštev fizioterapevti (hvala Maja), kompresijske obveze, nasveti dikačev ter experimentiranje s kartoni, ter seveda 3/4 tablice Nalgesina -> rezultat tega je bil da so bili krogi komajda znosni. Brez vsega tega dirke nebi odpleljal.
Manevri podobne sorte so povrzočili glasen krik
Na kvalifikacijah sem dosegel 6.to mesto (potem sem štartal iz 5ega) z “zame” zelo slabim krogom. Predfinalno dirko smo štartali s ponovljenim štartom, kjer sem izgubil 2 mesti na štartu, ker so se uguzili noter pred mene kljub rumeni zastavi (sodniki pa delajo kaj) amapk sem se uspel prebiti do 6ega mesta. Pri tem sem mel še nekoliko nesreče ker se mi je v 4em krogu razdrl zračni filter in sem ga moral z eno roko sestaviti nazaj (brez tega bi lahko samo odstopil).
Finalno dirko smo štartali brez težav in se takoj prebil naprej za eno mesto. Kazalo je da mi bo mogoče še celo uspelo priti na četrto mesto, ker sem dohiteval hrvata Matića. V četrtem/petem krogu pa je Amboželj izvedel zame dost slab manever. Prehitevanje po notranji strani v desni ovinek, kjer je bilo prostora samo zame. Ker se mu nisem hotel umaknil, se je manever končal tako, da se je zapeljal “čez” moj kart in mi ga malo preoblikoval. Noge sem pri tem uspel umakniti tak da ni blo kake poškodbe.
Tukaj sem jst izgubil moment, orientacijo za kako sekundo, kar je bilo dovolj da so vsi šli naprej. Rep sem sicer uspel ujeti, ampak hude bolečine v rebrih ter ideja da 2h karambolov na isti dirki ne bom imel je pomenila da sem dirko končal na osmem mestu.
Za menoj je bil uvščen samo Gorišek, ki pa je moral odstopiti zaradi tehničnih težav.
Štart dirke v naši kategoriji, ter stanje bolida po nesreči.
Zmagal je Darjan Klobasa, sledila sta mu Aljoša Gril ter Grega Intihar.
Karte smo prevažali brez koles, ker je veljal Parc Ferme za gume. Tako da smo kolesa natikali pred vsakim nastopom.
Še dirka kategorije 4. Junior Rotaxi. Za moje pojme najbolj zanimiva kategorija za gledati. Prehitevanja iz kroga v krog. Na sliki tudi moj favorit.
Že celo leto nič več študent pa vseeno sem šel prvič na Škisovo tržnico. Me je Boško le prepričal.
Načrt da pridem samo na en sokec se je izjalovil že takoj ko sem v roke dobil prvo pivo. Se vedno splača imeti v Lj kako postlo viška za take primer.
Popoldne sem mel občutek, da smo na Woodstock uletel, k je folk lepo na sončku po travci sedel, pa se ga opijal. Štanti tu pa tam.. Proti večeru je pa itak vedno čist odklop. Stroji so sekal, Orleki več kot legende, BigFootMama so pa seveda pregovorno blesteli (again)!!!
Videti je blo svega i svašta. Študentke iz vseh slovenskih, ter ne-Evropskih regij, sošolce ki jih nism vidu že po več let, pjane face, študentke, sošolce k se tega dogodka naujo spominjal, Umeka, ki ne zna plezati…
Vidl smo tudi dvoboj s čisto pravimi ribnškimi šwordi.
Nauk večera je poleg tega da so slovenske študentke več kot super ta, da sta en Jufka kebab in pa navaden döner odločno preveč
PS baterij je zmanjkal že okol 6ih Tabol slik pač ni 
V soboto 19.04.2008, je v italijanskem Cividalu potekala prva karting dirka za državno prvenstvo Slovenije in Sportstil pokal 2008. To je bil moj prvi nastop na kaki dirki in sem se je udeležil med tistimi “manj” izkušenimi, konec koncev še celo leto ni odkar smo k bajti spravli taprvi kart.
Zadnje 14 dni je bilo kar napetih, saj sem(smo) skupaj nosil vso potrebno opremo, ki sem jo pač potreboval za samo dirko. Čelada je prišla 3 dni pred samo dirko, prav tako sem na isti dan šele dobil dežni kombinezon, dežne gume itd. Uglavnem napeto je blo
Treninga pred dirko sem uspel na tej progu narediti dva. Enega v suhem vremenu in enega v mokrem.
Nekolikšen strah je obstajal pred samo dirko saj sem naredil s tem kartom samo kake 3 ure vožnje, od tega malo manj kot 2 v Čedadu - kar je nekolko malo časa za zdetajlirati progo v nulo, ampak se preveč nisem sekiral saj itak ne dirkamo z namenom postati prvaki -> tukaj šteje tudi malo zabava/dogajanje.
Ravno zaradi tega zgoraj omenjega dejstva tudi nisem izkoristil petka pred dirko za trening (kot so ga tisti tapravi), kar pa me je kasneje malo teplo po glavi.
Z atijam sva prispela na dirkališče Alberone okoli sedmih zjutraj, in zašla v obupno časovno stisko. Do 8.10 ko je bil prvi “warm up” je bilo potrebno postaviti šotor/arafat, kupiti gorivo na bencinskem servisu ki ne odpira ob dogovorjenem času, opraviti verifikacijo, opraviti zamenjavo gum za dežne, ….
Na ogrevanju so se že pojavile težave, saj se kart ni in ni hotel zvrteti na *taprave* obrate. Isto stanje/cijazenje_po_progi je ostalo čisto do zadnjega finala, ko je ati/domači_mehanik podiziral kart da je letel tako kot se zagre.
Prvi trening, kvalifikacije in prva vožnja je potekala v dežju, česar sem se nadejal cel teden. Na treningu prejšnji teden sem opazil da mi gre super po dežju, pa sem upal da bom zaglumil Šumaherja alpa Senno po dežju No ja, nismo še tam….
Od samega prvega treninga naprej sem se zadrževal na 7-8 mestu. Prvo dirko sem štartal iz sedmega št. mesta in se nekako pohabljeno (motor še vedno ni delal) “privleči” do 8-mega mesta - umes sem še eno pirueto uspel izvesti.
Za finalno dirko je kart deloval perfektno (hvala mehanik 
), proga se je že posušila, ampak sem že v prvem krogu pokazal “mladostniško” zaletavost in se ob poizkusu prehitevanja zavrtel, vendarle še nisem odstopil. Do konca dirke sem dal od-sebe vse kar se je dalo, ter dohitel rep , opravil dvoje prehitevanji od tega eno eno lepo šolsko, drugo mal bolj nasilno (cest la vie) ter skupno zaključil dirko kot sedmi od devetih.
Nad samim rezultatom ne morem biti razočaran, zdej blizu pokala pa to tudi ni
Cel dan je bila blazno razburljiv. Ogromno preglavic je delalo vreme, adrenalin prve dirke, tehnične težave, vožnja v suhem in mokrem, menjavanje dežnih gum za slickse s tempom, ki ga v Formuli1 ŠE ne poznajo…
Končna ocena, emm, blo je zabavno :D
Naslednja postaja je Krško, 10.5. Do tedaj mogoče potrebno malo več potrenirati.
No tekom dneva smo dočakali še točo, tako da naj se ve da ni blo dolgčas 
Prva je bila bolj spontana, frontalno posneta.
Na njej se mi zdi da točno izžareva mojo osebnost. TO sem jst, direkten, odrezav, neposreden!
Druga je nekak kolaž dveh extremov. Moja skrajno levičarska, drugič spet kot extremni desničar.
Nekakšna predstavitev razdvojenosti, a vseeno simbioza utilitarizma ter umetnosti.
Fotografinja se je super izkazala, lahko sem poziral brez hlač - čisto sproščen. Povsem profesionalno.
Še kar pa šepam k dohtar Haus! Dohtarca prav da ona nič narobe ne vidi, tako da next stop - ortoped 
Poraja se vprašanje, al je res kej narobe s temi mojimi nesrečnimi koleni, alpa mam sam v glavi tolk da mam izgovor zakaj ne špilam fuzbala s sodelavci.
Tako se danes počutim jst po eni trening seansi v Krškem (Fucked Up Beyond All Repair).
Ker je bil moj precious sedež v kopiranju ter tako moj kart načeloma neuporaben je bil trening samo z atijevim DD2-jem. To niti ni blo tolk slabo glede na to da imam itak namen z njim peljat DP.
Sprva je ene 16 krogov “odžagal” ati, z svojo nastavitvijo karta, tj. bolj na kratko nasajenega. Potem sva ga pa raztegnila, opore za noge dala ven, ter pedalke naprej da je bolj meni pasal in… V parih etapah sem odžagal okrog 80 krogov.
Po tem ko so “mehaniki” rešili težave z zdrsavanjem le z popravkom pritiska v zadjnjh kolesih (iz 1.o na 1.2 bara) so se časi lovili nekje med 47.5 - 48.5.
Najboljši čas na staro nastavitev (beri. to kar je prišlo skupaj s kartom) ki sem ga dosegel, je bil 47:14 ampak tak krog mi je ratal samo eden - lucky lap. Potem je novi_stari_znanec, btw baje tudi konkurenca na DP, z dirkališča v Krškem izdatno pomagal pri setupu in nasvetih, ter so se časi postopama znižal ter predvsem stabilizirali. Pristal sem na 46:82, ob dejstvu da vem še za miljon napak ki jih delam, in da spet nisem vozil svojega sedeža in svojega setupa karta.
Spet sem vesel, predhodnem času sem snel 1:42 sekunde na krog, kar je ponovno ogromno Verjetno lahko z zagotovostjo trdim da teh/takih preskokov ne bo več
Rezultat pa je sledeč. Od včeri do dons sem spal 15 ur, in zbudil sem se ČIST poloman. K da bi me hokejski klub ZM mlatu celo noč. Tista reč s katero je glava privezana na telo je v groznih bolečinah.
Hvalabogu je vsaj vzdržljivostni fitnes nekoliko pripomogel k temu da me vse ostalo ne boli več “tolk”. Nad in podlakti so zdržale, zapestji sta še nekoliko premalo utrjeni, dlani ginekologa bo potrebno odpraviti, deltoidi in celotne vratne mišice pa so poraz.
Ali ima kdo kake super vaje za opisane probleme?
Ampak spet ena super preživeta sobota. Zdej pa spet ležat ker še kar zmatran
Včeraj mi je prjatu pravil, da je mel ta vikend manjšo seanso pranja možganov za eno izmed novodobnih možnosti postati €milijonar. Tudi to sem že sam občutil na svojih koži, tako da se mi je malo sanjalo o čem govori.
Zadeva je “sila preprosta”. Greš na seminar (pa rečmo v Avstrijo), zasvetijo se ti oči ob vsem prikazanem bogastvu, Mercedezih, kombinacijah Armani-Rolex, ki ji vidiš. Doma ukradeš matki nekaj tisoč Evrof, ter se joinaš v ta sistem.
Potem navabiš v to še enepar prijateljev, ki seveda ponovijo zgoraj opisan postopek in si v kratkem roku €Müljonar
Seveda v sami igri veljajo določena pravil, recimo temu - hierarhija. Tisti ki je prvi začel z igrico, potem za vsakega “svojega” novega člana dobi določen % mamičinega denarja in … Tisti na drugih nivojih pa “dajo” tistim na višjih nivojih, ter prejemajo od “nižjih”.
Hierarhija je vidna na ven preko bleščljivih simbolov, tako da se vidi kdo kam paše.
Kastni sistem at ist best.
Samo to se vse skupaj zdi nekoliko pastelno. Sam dolgčas, daš noter mamičin dnar, pa si čez dva-tri mesece miljonar! Kar naenkrat očetov Volkswagen ni več dober, in ga zamenja srebrna Merkla, krstno veričico zamenja platinasta veriga, pač lajf se spremeni. Zabavni prijatli postanejo preserjujoči kravatarji. Vse postane monotono, dolgočasno. Kje pa je še kakšen zanimiv bogataš???
Vendar sam sistem preverjeno deluje, zakaj ga nebi izrabili, poboljšali, *take it to another level*?
Predstavljam vam “Enhanced non-piramyd system”, by Primož, Igor & me.
PS to kar berete je že prijavljena/registrirana dejavnost, tako da se vam kopiranje ne splača (sej vemo - there can be ONLY ONE).
Recimo da jst začnem nov sistem.
Povabim vsaj 3 prjatle, vstop jih stane “samo” šteko Uniona. Tukaj dobim jst vso to pivo, sepravi 3*24 pločevink. Vsak od teh prijateljev, povabi še vsak po 3 prjatle/sosede/sodelavce/…!
Zgodba se seveda ponovi, vsak prinese SAMO šteko piva. Pivo seveda potuju proti vrhu, v vnaprej dogovorjenih procentih - vsakomur ostane nekaj.
Prej kot si prišel v sistem, bolj kot si bil priden, več piva dobiš. Ti moraš samo povabiti pridne sodelavce v sistemu.
Seveda je potrebno hierarhijo ustrezno izkazovati, tukaj ni dovolj rdečeličnost, ki pride od pitja piva. Simboli se podeljujejo glede na število podložnikov. Novinec dobi značko s pivom, kdor ima že vsaj 3 svoje “delavce” dobi simbol terana, in tako naprej, preko whiskijev, konjakov,….
Ko presežeš whiskey si neodvisen. Nikoli več ti ni potrebno kupovati pijače.
Na vrhu sem seveda jaz, predsednik. Nosim značko z motivom Tequila Ley .925!!!
Pivo se kopiči, vsi na vasi vejo kdo je zdej car. Nivo se vidi opazno. Povsod, povsod ležijo šteke uniona. Ko palete okrog hiše niso več dovolj, se odpre skupni račun v bolivijskih trezorjih, kjer se kopiči zalogo za celoten sistem.
Dobivamo se na skupnih sestankih, kjer ga pijemo ter ga ornk serjemo. Alkohol, ženske, … Namesto da bi ploskali novim članom, vsi družno bruhamo, kar pokaže potencialnom članom, kaj vse se da doseči z ustrezno želijo.
Namesto da bi kazali kakšen napredek smo dosegli v finančnem svetu, mirne vesti povemo da smo uničili družinsko življenje, zapravili zdravje,… Takrat postanejo moški slinasti, ženske mokre. Vsi si želijo pridružiti novemu sistemu, želijo uspeha v nečem novem.
Urejenost seveda z rangom pada. Višje kot si, bolj si prepita klada. Za Armanije ti kratkomalo dol visi, Mercedeza ne moreš vozit pa tud če bi hotel.
Vsi postanemo rdeći, debeli/presušeni, zanikrni. Ampak nihče ti pa ne more očitati, da si dolgočasen
Uspeh zagotovljen, težnje po uspehu v realnem svetu izginevajo, smrti zaradi stresa ni več.
Problem je edino ciroza, ampak vsak naj presodi sam ali je se je pripravljen žrvtovati.
Vabljeni, predvsem pa pohitite. Okno priložnosti je vedno manjše.
In naj vas ne skrbi. Potrebujete samo 3!!!
Levo boli že ene 4 mesece - pojma nimam kje sem ga uspel sf00kat. Verjetno je pomagalo da se pred fitnesom nikol ne ogrevam.
Saj vem, pameten poba bi lahko rekli.
Desnega sem razbil na bordanju v Kranjski gori, tam nekje okoli božiča. Jebemti nočno vožnjo po razritem ledu.
Pr dohtarju so rekl da je ql. Še dobr, ker se se bal, da me mogoče res kaj boli
Kremce ne pomagajo. Probal sem Taheebo kremo, mazilo 31, … Kaj še ostane???
NEEED help, ker je kar težko šepat na obe nogi :S